Zaradi lažje ocene ekonomičnosti uporabe kolektorjev se bomo omejili na sistem za ogrevanje sanitarne vode. Investicija v solarni sistem znaša 3.500 do 4.000 EUR (vključno z montažo) in ima življensko dobo vsaj 15 let. Posebnega vzdrževanja ni, vsakih 5 let je priporočeno zamenjati protizmrzovalno tekočino in mogoče opraviti še kakšno malenkost.
Skupne stroške vzdrževanja ocenimo na 500 EUR. V 15 letih torej investiramo do 4.500 EUR. Razen tega so raziskave pokazale, da ravni in cevni kolektorji po več kot dvajsetih letih še vedno delujejo zanesljivo in učinkovito.
Stopnja solarne pokritosti pove kolikšen odstotek energije, ki je preko leta potrebna za ogrevanje sanitarne vode oziroma podporo ogrevanja, pokrije solarni sistem. Čim višja je stopnja pokritosti, tem več energije iz drugih virov lahko prihranimo. Solarni sistem s previsoko stopnjo pokrivanja in predimenzioniranim kolektorskim poljem bi poleti proizvajal preveč toplote, ki je ne bi bilo možno uporabiti. Zato naraščajo neaktivni časi kolektorjev in pada donos na kvadratni meter kolektorske površine. Sistemi, ki so sposobni sprejeti presežek toplote in ga akumulirati za jesen in zimo, so zelo dragi in so še v razvoju.
Z manjšimi solarnimi sistemi za ogrevanje vode v enodružinskih hišah – slika 4.13
običajno dosegamo 50 do 60 % zahteve, v večstanovanjskih zgradbah, domovih ali hotelih, kjer površina kolektorjev presega 30 m2 pa načrtujemo 30 in 40 % pokritost zahtev.
Osnova za določitev velikosti solarnega sistema za vodo in podporo ogrevanju prostorov je skupna toplotna potreba. V sodobnih nizkoenergijskih hišah s porabo manj kot 50 kWh/m2 lahko dosežemo stopnjo pokritosti 25 do 30 %. V starejših zgradbah z večjimi toplotnimi potrebami je stopnja pokritosti nižja. Kljub temu pa so v takšnih zgradbah specifični donosi višji, saj se zaradi slabše toplotne izolacije ogrevalna sezona prične praviloma prej kot v nizkoenergijski hiši.
Montaža na steno
Slika 4.13: Možnosti montaže kolektorjev [2]
• Letni prihranek
Večina gospodinjstev letno porabi okoli 400 do 700 litrov kurilnega olja za ogrevanje sanitarne vode, kar pomeni 550 litrov povprečno. Z vakuumskimi kolektorji bi lahko prihranili 80 % vse potrebne energije za ogrevanje sanitarne vode, kar pomeni 440 litrov. Pri današnji ceni 0,6 EUR/l znaša strošek ogrevanja sanitarne vode 264 EUR/letno.
Če primerjamo cene iz leta 1995 (kurilno olje po 0,2 EUR/l), je v 15 letih prišlo do trikratnega povišanja cen. Predvidevamo lahko, da bo cena kurilnega olja še višja in bo rastla enako kot v zadnjem obdobju. Predpostavimo 15-letno povprečje po ceni 1,2 EUR/L, kar pomeni, da bi v 15 letih prihranili 6.600 litrov kurilnega olja oziroma 7.920 EUR, kar je skoraj dvakrat več kot investicija v kolektorje (več kot 6 % letni donos). Če bi denar imeli vezan, bi dobili 30 % do 60 % donos, prav tako bi inflacija v 15 letih občutno zmanjšala glavnico. Ker lahko kolektorji obratujejo tudi dlje kot 15 let, cevi pa tudi več kot 50 let, pomeni obnova cenejši način kot pa nova investicija.
Na osnovi zgornjih navedb lahko zaključimo, da je investicija v sončne kolektorje donosna investicija, vsaj tako dobra kot obveznice ali vezava vloge v banki. Sicer ne moremo reči, da je najboljša, je pa varna. Prav tako ne smemo pozabiti, da s tem varujemo naravo in prispevamo k temu, da bodo generacije za nami sploh še imele na razpolago energetske vire.