Temparature
Sončni kolektorji lahko ob zaustavitvi obtočne črpalke v sončnem dnevu dosežejo temperaturo preko 200° C, vakuumski cevni kolektorji pa celo do 280 °C. Materiali kolektorjev so izbrani tako, da takšne temperature brez poškodb vzdržijo. Prav tako mora biti celoten solarni sistem načrtovan, da je varen. Pregrevanja ob zaustavitvah ne smejo povzročiti okvar ali ogrožanja oseb ter zgradbe. Kolektorski krogotok mora biti varovan tako, da tudi pri najvišjih temperaturah kolektorja iz varnostnega ventila ne izstopa toplotni medij. To dosežemo s pravilnim dimenzioniranjem raztezne posode in prilagoditvijo tlaka v sistemu.
Raztezna posoda mora med uparjanjem sprejeti celotno količino medija v kolektorju. V solarnih sistemih, za katere že med načrtovanjem vemo, da bodo poleti mirovali (npr. javne telovadnice med šolskimi počitnicami), so se Heat Pipe vakuumski cevni kolektorji izkazali za posebno varne, ker se solarni medij ne pretaka neposredno v cevi.
Površina kolektorja
Za namene ogrevanja prostorov mora biti površina kolektorjev večja kot za ogrevanje sanitarne vode. Ker poleti prostorov praviloma ne ogrevamo, ogrevamo samo sanitarno vodo, je tak sistem občutno predimenzioniran. Zato je potrebno varovanje in predvsem določitev velikosti raztezne posode skrbno načrtovati. Za takšne sisteme priporočamo vgradnjo vakuumskih cevnih kolektorjev s površino, ki je do 2,5-krat večja kot v primeru ogrevanja sanitarne vode. Izkušnje so pokazale, da ustrezna velikost naprave praviloma omogoča tehnično neproblematično in tudi gospodarno obratovanje. To izkustveno pravilo pa nikakor ne more nadomestiti natančnega simulacijskega izračuna, ki ga opravimo z računalniškim programom, ki ga proizvajalci solarnih sistemov ponujajo brezplačno. Na osnovi izračuna izberemo položaj kolektorjev, potrebne kolektorske površine, stopnjo energetske pokritosti in potreben volumen hranilnika toplote. Podjetje Viessmann in ostali proizvajalci ponujajo dodatno izbiro delovnih pripomočkov, navodila za projektiranje, podatkovne liste ter navodila za montažo in zagon v tiskani in elektronski obliki. 06. 2010).
ELEKTRIKA
Toplovodni sončni kolektorski sistemi za delovanje ne potrebujejo le sonca, temveč tudi elektriko. Potrebna je za pogon obtočne črpalke in elektronskega krmiljenja. Izpad elektrike lahko brez posledic prenesejo starejši solarni sistemi, ki so opremljeni z manj učinkovitimi kolektorji, saj v času izpada sistem ne obratuje. Samodejno in brez elektrike pa lahko stalno delujejo le manjši sistemi, v katerih so sončni kolektorji postavljeni nižje od grelnika vode.
Izpad elektrike vedno povzroči zaustavitev sistema, v katerega so vgrajeni sodobni ploščni ali zelo učinkoviti vakuumski kolektorji. Temperatura v njih lahko že v 15 minutah po izpadu preseže 200° C in povzroči uparjanje tekočine. Ko se oskrba z električno energijo normalizira in črpalka spet začne delovati, pa zaradi pare v kolektorjih pretok tekočine skoznje ni možen, dokler se kolektorji ne ohladijo in para utekočini, kar pa lahko pomeni, da zaradi 15-minutnega izpada kolektorski sistem ne bo obratoval ves dan. Če so povezave pravilno izvedene, se napeljave ne poškodujejo, pogosti izpadi pa so lahko vzrok nepotrebnih okvar in skrajšanja življenjske dobe sistema. Najpogostejši vzrok težav je lahko tudi premajhna raztezna posoda in avtomatsko odzračevanje, kar povzroči izgubo tekočine iz sistema oziroma neustrezna protizmrzovalna tekočina, ki povzroči dvig kislosti in s tem korozijo napeljav.
V izogib teme imamo na razpolago več rešitev. Lahko uporabimo kar rezervno napajanje za računalniške sisteme (UPS) ali akumulator z razsmernikom in polnilnikom.
Slabost obeh je omejen čas delovanja, pregrevanje motorja črpalke (nepravilna oblika napetosti) in menjava akumulatorjev na vsakih 5 let. Prednosti pa so enostavna nadgradnja obstoječega sistema in nizka cena.
Rešitev je lahko tudi 12-V sistem napajanja, ki elektriko dobiva neposredno iz fotovoltaičnega kolektorja. Zato morata obtočna črpalka in krmilna enota delovati na nizko napetost. Najpomembnejši del sistema je solarni modul. Običajni kristalni moduli niso najboljša izbira, saj slabše delujejo v oblačnem vremenu. Boljši je tankoslojni amorfni silicijev ali CIGS modul, ki že ob prvih sončnih žarkih zagotovi dovolj energije za nemoteno obratovanje.
Nanj ne sme padati senca delov stavbe ali okoliških objektov, zlasti ne pozimi. Sistemu lahko dodamo še akumulator s polnilnikom in omilimo zahteve glede izbire in namestitve modula. Kolektorski sistem, opremljen s solarnim modulom, je dražji. Primeren je tudi za počitniške objekte brez priklopa elektrike. Z opisano rešitvijo prihranimo nekaj elektrike ter izboljšamo zanesljivost in življenjsko dobo solarnega sistema. [http://varcevanje-energije.si/solarni-kolektorji/sonce-za-kolektor-in-crpalko.html, 13. 06. 2010].